Literarni kotiček
SARAJEVO

v knjižnici že dva tisoč let knjige načrti
v plamenih liste odnaša iz spomina veter
črke in strani zleplja kri v otrplih prstih

 

Veno Taufer: VUKVAR

I had an apparition of Vukovar and I took a walk for a few
    streets -
around the block - with my hands frozen - up to the tobacco shop
and on returning I thought so that's the way they used

Napovednik
Ni vpisanih dogodkov!
A A  

Govor predsednika Marjana Strojana na sprejemu na Brdu ob začetku 46. Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu


Spoštovani gospod minister, cenjeni gostje, dragi kolegi,

 

Prav kmalu, že čez nekaj let, ki resnično kar prehitro tečejo, bo srečanje pisateljev, ki se ga udeležujete, praznovalo pol stoletja svojega obstoja. Načrtovano in ustanovljeno je bilo z namenom, da v tem mirnem in prelepem kotičku naše domovine ponudi pisateljem priložnost za razgovor in zbližanje mimo in onstran političnih delitev, ideoloških plašnic in neprestanih groženj z uničenjem, ki so, resnične in navidezne, prihajale iz kolesij takratnih propagandnih mašinerij.

 

Svet, v katerem smo tedaj živeli kljub velikim besedam z obeh strani, ni obetal veliko. Ogrožene in kršene človeške pravice, teptano pravno varstvo državljanov, rasna nestrpnost, omejena svoboda veroizpovedi, cenzura in samocenzura tiska in medijev ter dnevno pokanje in rožljanje z orožjem na nevralgičnih točkah sveta so v veliki meri določali oblike sobivanja v Evropi in v svetu.

 

Skoraj petdeset let kasneje je na mestu vprašanje ali se zares želimo vrniti v tiste čase, k omenjenim oblikam sobivanja, k ciničnemu dogovarjanju med mogočnimi silami, v katerem so usode in mnenja majhnih in med seboj razdeljenih držav in narodov veljale toliko kot drobiž na ruleti – v svet pred Združeno Evropo? Ali naj se, navsezadnje, naša blejska srečanja, ponovno vrnejo k ustanovnemu cilju, k ponujanju oaze miru za pogovore med blokovsko razdeljenimi pisatelji?
Mislim, da si tega nihče ne želi in da povratek na točko nič tudi ni več mogoč. Navadili smo se svobode, izmenjave izkušenj kreativnih praks, ki jim v globalnem svetu ni več mogoče natikati ideoloških plašnic. Politična, verska in rasna nestrpnost so enako kot zapovedovanje oblik in vsebin našega pisanja, kljub dejstvu, da se ponekod, podprte z vsakršno prisilo in kršenjem človekovih in državljanskih svoboščin še vedno prakticirajo, za nas postale enostavno nesprejemljive.
Naše srečanje, spoštovani kolegi, je priložnost, da to še enkrat – in tokrat še bolj odločno – povemo in objavimo. Zdaj ni čas za ponovno uvajanje blokovske delitve v Evropi in drugod po svetu. Svet, v katerem je bil tak red mogoč je zgodovinsko izginil in v naših glavah živi samo še kot spomin. Železna zavesa se je dvignila, Berlinski zid je padel. Njegovo oživljanje v kakršnikoli obliki ponovne delitve sveta, za nas enostavno ne pride v poštev. To je treba jasno povedati.

 

Spoštovani gospod minister, tudi s pravkar omenjenimi mislimi smo se v PEN-u lotili načrtovanja letošnjega blejskega srečanja kot pisateljskega premisleka o veliki vojni, njenih človeških in kulturnih posledicah. Prva svetovna vojna je bila klasična imperialna vojna, njeno bojevanje pa izpopolnjeno s tehnološkimi inovacijami prejšnjega stoletja, ki je uveljavilo znanost kot vrhovni pogoj in kriterij vsakršnega človeškega napredka. Toda ta tragedija, prva, ki se je dogajala na področju od Murmanska do Nove Zelandije, je bila mogoča, ker je propagandna mašinerija vojskujočih se strani uspela razpihati agresivni nacionalizem, rasno in kulturno nestrpnost med narodi in jih pod prisilo omenjenih miselnih okopov poslati v strelske jarke. Potrebni so bili okopi v glavah ljudi, da so se uresničili okopi na bojiščih. Toda ta igra je v današnjem, kulturno drugače postuliranem in kultiviranem svetu, zaigrana in spregledana.

 

Spoštovani gospod minister, dovolite mi, da se vam ob koncu v imenu vseh, posebej pa še slovenskih pisateljev zahvalim za vse, kar ste v vaši odgovorni službi storili v dobro kulture pisanja, še zlasti za vaš prispevek k reševanju slovenske knjige v sosednji tržaški pokrajini. In, seveda, hvala za vaše nocojšnje gostoljubje.




Pierre Lemaitre: Na svidenje tam zgoraj

Osrednji gost letošnjega Blejskega srečanja je lanskoletni Goncourtov nagrajenec Pierre Lemaitre. V četrtek, 8. maja ob 19. uri ste tako vabljeni v dvorano Panorama (hotel Toplice) na pogovor z avtorjem na temo romana Na svidenje zam zgoraj, ki mu je prinesel prestižno francosko literarno nagrado. Z avtorjem se bo pogovrajal dr. Edvard Kovač, večer pa bo sproti tolmačen v slovenski jezik. 

Udeleženci prejmejo brezplačno »ogledni separat« z daljšim odlomkom  romana, s katerim 3 mesece uveljavljajo popust ob nakupu romana v knjigarnah založnika. Izide do francoskega državnega praznika 14. 7.

 

O avtorju

source: lelivre.mondoblog.frPrejemnik prestižne francoske literarne nagrade Goncourt  za leto 2013 in hkrati tudi nagrade Francoske televizije, Pierre Lemaitre, se je rodil 1951 v Parizu. Že od mladosti se je navduševal nad francosko in ameriško književnostjo, zato ju je tudi študiral in kasneje tudi predaval. Ta svoj dolg obema književnostma rad priznava. Tako že ob svojih prvih romanov pove, da je zanj pisateljevanje vaja ob občudovanju že napisane literature, zato se zahvaljuje avtorjem, ob katerih se je učil in rasel ter jih tudi oblikoval za junake svojih romanov. V svojem vrhunskem romanu Nasvidenje tam zgoraj se prav tako pokloni pisateljem, kot so Emile Ajar, Stephen Cran, Victor Hugo in La Rochefaoucauld.

 

Danes je Lemaitre mednarodno znani pisatelj, saj ga prevajajo v trideset jezikov,  nase pa je opozoril že s svojim prvim romanom Skrbno opravilo (Travail soigné) l. 2006. Zanj je prejel nagrado, ki se podeljuje za literarni prvenec. Njegove knjige je kritika uvrščala med grozljivke, vendar jih je dosledno cenila. Smisel za dramaturške prizore je Lemaitre uveljavil tudi kot pisec filmskih scenarijev. Najbolj znana je predloga za film Alex, ki ga je napisal po svojem istoimenskem delu.

 

Letos pa preseneča Lemaitrov pisateljski obrat. Odločil se je za psihološko poglobljeni zgodovinski socialnokritični roman, ki pa je tudi ikonoklastičen. Lemaitre je že v svojih policijskih romanih iznenadil z zapleti in s paradoksi v svojih zgodbah. Tokrat pa preseneča bralce z življenjsko avanturo, ki razbija ustaljene podobe »Velike vojne«, kot Francozi imenujejo morijo prvega svetovnega spopada. Ocenjevalci pravijo, da gre bolj kakor za zgodovinski roman, tokrat pri Lemaitru za pustolovsko pripoved, v kateri glavni junak razbija uveljavljene socialne norme svojega okolja. Bernard Pivot, ki je bil član Goncourtove žirije, se nad Lemaitrom navdušuje, ker piše slikovito, kot da bi se pred bralcem odvijal film: »Piše hkrati počasi in hitro, ker si vzame čas, da opiše kretnjo ali dogodek s silovitimi besedami.« (E. K.)

 

 

 

 


Nekaj besed o knjigi

 » Za trgovino je vojna velika priložnost, tudi še potem, ko mine.«

 

Vir: Mohorjeva družba Celje

Na ruševinah velike morije XX. stoletja se dva rešenca iz strelskih jarkov, ki se na poti s fronte poškodujeta, želita mašcevati. Zato zagrešita sleparijo, ki je hkrati presenetljiva, a tudi nemoralna. Ko se iz poti slave podata na stezo prevratnikov, odkrijeta, da se njuna

zmagovita domovina, Francija, ne šali s svojimi mrtvimi …

Roman Nasvidenje tam zgoraj je freska redke krutosti, ki je izjemen po svoji zgradbi in vsem, kar nam priklice v spomin. Gre za veliki roman iz povojnega casa prve svetovne vojne, ki govori o utvarah premirja, o državi, ki slavi svoje izginule, a se otresa nadležnih

preživelih, državi ki je zmožna odvratnost prikazati kot krepost. 

V temacnem in žalobnem obcutju prihajajocega dne, ki ga napolnjujejo omahljivci in strahopetci, ceprav jih imajo za junake, nam Lemaitre z velikim talentom in presenetljivo vešcino zarisuje obrise velike tragedije te izgubljene generacije.

 


Izjava upravnega odbora slovenskega centra pen

Proti zakonskim sankcijam zaradi izražanja kritike

 

Dr. Boris A. Novak, častni podpredsednik Mednarodnega združenja pisateljev PEN, je Slovenskemu Centru PEN poslal protestni pismi, ki se nanašata na pričanje pisatelja Toneta Partljiča pred Preiskovalno komisijo DZ za ekstremizem v Sloveniji in na kazensko preganjanje vstajnikov in kritikov protikorupcijske komisije. Njuna vsebina je javnosti znana, povzeli so ju v aganciji STA, v časopisih Delo in Dnevnik, v Mladini itd.

Prvo pismo protestira zoper 'absurdno zaslišanje pisatelja' pred komisijo DZ, ki naj bi obravnavala pojave nasilniškega ekstremizma, drugo pa vsebuje protest proti kazenskemu pregonu mariborskih vstajnikov, ki niso bili udeleženi v nasilnih dejanjih in zoper kazenski pregon kritikov Protikorupcijske komisije, ki ga je zaradi domnevne razžalitve na pobudo tožilstva sprožilo ljubljansko Okrožno sodišče zoper dr. Franceta Cukjatija, dr. Vaska Simonitija, dr. Ivana Štuheca in  mag. Bernarda Brščiča.

UO SCPEN podpira mnenje podpredsednika PEN, da je za prihodnost demokracije nevarno omejevati javne polemike in kritike državnih ustanov z grožnjami zakonskih sankcij in se strinja z mnenjem, da je izpostavljenost državnih institucij različnim ocenam ter občasno tudi

strastnim političnim konfliktom pojav, ki je značilen za odprto, demokratično družbo. UO SC PEN podpira poziv slovenskemu pravosodju, da ustavi oba pregona in poziv slovenskemu parlamentu, da zakonodajo spremeni v smer zaščite legitimne kritike.

Upravni odbor SC PEN meni, da gre za pomembna dokumenta PEN-a, zato ju je 28. 3. 2014 sklenil  z avtorjevim dovoljenjem poslati predsedniku Državnega zbora Janku Vebru in pravosodnemu ministru dr. Senku Pličaniču ter o tem obvestiti javnost..