Literarni kotiček
SARAJEVO
Veno Taufer: VUKVAR
A A  
foto: Reyes Sedano

Ljubljana gosti že drugega pisatelja

Ali Amar je maroški ali amarpisatelj in novinar. Leta 1997 j soustanovil in nato vodil prvi neodvisni tednik v maroku 'Le Journal hebdomadaire'. Tednik je po številnih napadih s strani maroškega režima prenehal izhajati januarja 2010. 
Ob koncu leta 2012 je v Ljubljano srečno prispel dolgo pričakovani drugi pisatelj iz Maroka!

Ali Amar je diplomiral iz ekonomije. V Londonu je na Mestni univerzi v Londonu (the City University London) opravil magisterij iz mednarodnega novinarstva. Zaradi svojega "angažiranega peresa" in temeljitih raziskav maroškega monarhičnega sistema je bil Ali Amar pogostokrat preganjan in tudi po krivici obsojen.

Leta 2009 je pri francoskem založniku Calmann-Lévy izšla njegova knjiga "Mohammed VI, le grand malentendu" (Mohamed VI, veliki nesporazum), ki je bila v Maroku prepovedana. Knjiga razkriva resnično stanje prvih desetih let Mohamedovega kraljevanja. Njegova druga knjiga "Paris-Marrakech : argent, pouvoir et réseaux" bo izšla pri isti založbi 25. januarja letos (2012) in raziskuje skoraj incestne vezi med maroškimi in francoskimi elitami v času arabskih revolucij.


Vabilo na januarski debatni večer

Slovenski center PEN Vas vljudno vabi na debatni večer, ki bo v sredo, 18. januarja 2012, ob 19. uri v dvorani DSP na Tomšičevi 12 v Ljubljani.

V razpravi z naslovom ALI ŽE ŽIVIMO ČAS PO KONCU UMETNOSTI?

se bomo dotaknili vprašanja vloge umetnosti danes. Ali je čas, ko je umetnost v tistem pomenu besede, kot jo misli Hegel (Das sinnliche Scheinen der Idée) oziroma kot dejavnost, ki jo razumemo kot ustvarjanje vzporedne stvarnosti ali »kakor stvarnosti«, pri čemer je ključnega pomena njen estetski učinek, torej kot dejavnost, ki je kot konstitutivni pol zahodne civilizacije igrala neko temeljno vlogo v življenju človeka (človeštva), že minil? Kakšno vlogo (še) ima danes umetnost v življenju posameznika, človekove ožje skupnosti (recimo naroda) in človeštva v celoti?

V razpravi bodo sodelovali: Ivo Svetina, Edvard Kovač, Tadeja Krečič in Jani Virk. Večer bo moderiral Tone Peršak.


Prva ICORN pisateljica v Ljubljani

Zineb v EU parlamentu

Z velikim veseljem smo v nedeljo, 20. novembra 2011 na ljubljanskem letališču pričakali maroško pisateljico in novinarko Zineb El Rhazoui. Zineb je tudi novinarka in borka za človekove pravice, soustanoviteljica gibanja MALI – alternativno gibanje za individualne svoboščine, ki se je proslavilo z organizacijo piknika v času ramadana leta 2009. Piknik je bil protest proti členu zakona, ki prepoveduje uživanje hrane na javnih mestih. Zineb je tudi članica gibanja Svoboda in demokracija, ki je bolj znano pod imenom gibanje 20. februarja, ki si prizadeva za uveljavitev resnične demokracije v Maroku. Po izobrazbi je sociologinja religij in v tedniku Journal hebdomadaire objavila več raziskav o verskih manjšinah in murabitskih obredih. Journal hebdomadaire je bil prvi neodvisni časnik v Maroku, ki pa so ga januarja 2010 oblasti prepovedale. Ker ji je bila vzeta možnost javnega nastopanja in je začela zaradi svojega delovanja (predvsem zaradi protestov proti spolnemu nadlegovanju žensk na javnih mestih) prejemati smrtne grožnje, se je prijavila in bila sprejeta v mrežo mest zatočišč ICORN. Od novembra 2011 živi in deluje v Ljubljani, ki je postala članica mreže ICORN junija 2011. Zineb El Rhazoui je nedavno objavila dva prispevkav skupinskih objavah in sicer v les 1000 Unes de Charlie Hebdo (Ed. Les échappés) in Nouvelles du Maroc (Maroške kratke zgodbe), kjer je objavila politično zgodbo z naslovom "Ahmed le businessman" (Collection Miniatures, Ed. Magellan).

 

VABILO NA PREDSTAVITEV PREVODA ZBORNIKA IMAGINARNI »TUREK«
Urednik zbornika je profesor Božidar Jezernik, eden od soavtorjev pa je naš član profesor Miha Pintarič. Angleški izvirnik je izšel na začetku leta 2010 pri britanski založbi Cambridge Scholars Publishing, predstavitev slovenskega prevoda pa bo potekala v četrtek, 19. januarja 2012 ob 10h v prostorih DSP na Tomšičevi 12. Knjigo bosta predstavila profesor Božidar Jezernik in profesor Rajko Muršič. Več ...