45. Mednarodno srečanje pisateljev

45. Mednarodnega srečanja pisateljev se je letos udeležilo 85 do 90 predstavnikov iz 36 centrov in držav. 

Letošnje leto smo uvedli novost in sicer panelno diskusijo o vlogi PEN-a v 21. stoletju, na kateri bodo sodelovali predstavniki Mednarodnega PEN-a in predsedniki vseh štirih komitejev. 

Mednarodni predsednik John Ralston Saul se je uvodoma zahvalil za pobudo Slovenskega PEN-a, da se sestanejo predsedniki vseh mednarodnih odborov. "Priti skupaj je pomembno. Od zunaj kdaj kdo reče, da je to izguba časa, da se samo pogovarjamo, a vendarle pisatelji smo tu zato, da se pogovarjamo, da razmišljamo, izmenjujemo mnenja in kako je to pomembno, kaže dejstvo, da nas vsepovsod po svetu zapirajo in nas celo ubijajo. Pri nas ne gre za učinkovitost" je poudaril. 

Na svetu je veliko organizacij, ki ščitijo in branijo človekove pravice ter svobodo izražanja. Po njegovem mnenju je izvirnost in pomen PEN-a v tem, da je to edina "virtualna država besede" na svetu. V zadnjih dvanajstih letih smo priča vse nižji zaščiti in vse manjšemu spoštovanju svobode izražanja in povečanemu pojavu populizma. 

Gospa Ekbal Baraka, predsednica Mednarodnega odbora pisateljic in nekdanja predsednica egiptovskega PEN-a je pouarila pomembnost spodbujanja in promocije literature med narodi, kjer je nepismenost še vedno zelo visoka ter ljudje niso vajeni branja. 

Marian Botsford Fraser se je zahvalila Slovenskemu PEN-u za povabilo rekoč, da gre za zgodovinski trenutek, ko predsedniki vseh komitejev lahko sedijo skupaj za isto mizo in izmnjajo poglede in ideje. Mednarodni PEN je mnoštvo glasov in hkrati en sam glas. Mednarodni odbor za pisatelje v zaporu je bil ustanovljen leta 1960. Takrat je bilo obravnavanih 25 posameznih primerov pisateljev v zaporih. Danes je takšnih primerov 800 do 900, kar je zgovoren podatek. Svoje razmišljanje je sklenila z besedami kubanskega pesnika in misleca Joséja Martíja: "Poznavanje mnogih književnosti te osvobodi od tiranije maloštevilnih".

Edvard Kovač, predsednik Odbora pisteljev za mir je poudaril, da je treba pri vsakršnem delovanju misliti na najbolj ogrožene skupine, na otroke, ženske in tujce. Okrogla miza mirovneg odbora je nosila naslov Pisatelj kot popotnik, ki ustvarja mir pred izzivi novih medijev, na njej je s prispevki sodelovalo petnajst udeležencev. Prvo okroglo mizo je moderirala predsednica portugalskega PEN centra Teresa Salema, njen naslov pa je bil Literarno ustvarjanje: Iz obrobja v središče, ki se je navezoval na sredin literarni večer, posvečen literaturi Zasavja z Urošem Zupanom, Marjanom Strojanom, Romanom Rozino in Ifigenijo Simonović v vlogi moderatorke in avtorice, prevajalke in avtorice spremnega besedila.

Osrednja gostja, nizozemska pisateljica Margriet de Moor, nas je navdušila z branjem svojega dela Slikar in dekle, ki je ravnokar izšlo pri Beletrini. Večer je izjemno lepo  vodila prevajalka Tanja Mlaker, za vzdušje pa je poskrbel kvintet mladih harmonikašev GŠ Radovljica pod vodstvom prof. Tonija Iskre in čudovitega sprejema mladih članov Linhartovega odra pod taktirko Alenke Bole Vrabec. 

Blejsko srečanje je tudi letos poskrbelo za pestro literarno dogajanje po različnih literarnih odrih na Gorenjskem in širše po Sloveniji. Zahvala gre vsem sodelujočim in podpornikom, brez katerih srečanje ne bi uspelo. Posebno se zahvaljujemo Prešernovemu gledališču v Kranju in avtorju predstave Dvom Johnu Patricku Shanleyu za sprejem in izvrstno predstavo. 

Novopisi na Wolfovi: Močvirniki

Ste že opazili krajevno tablo z napisom Močvirna Loka? Sledite zgodbi, pa se vam bo odprl čisto nov, osupljivo bogat, ljubezniv in veder svet sožitja in solidarnosti. Ta Loka namreč ni kar tako: ima župana, vrtec in šolo, lokalni časopis, trgovino, pošto in tudi gostilno.

Izvirna pripoved za otroke o malem živalskem svetu nam v devetintridesetih med sabo povezanih zgodbah predstavi Močvirnike, ki predstavljajo pomemben mejnik v slovenskem knjižnem založništvu za otroke (in odrasle).

Izvrstno besedilo Barbare Simoniti je razširil, nadgradil in v resnični svet spremenil Peter Škerl. Na način, kot ga v slovenski tradiciji še nismo zasledili, saj podobe v tej knjigi živijo tako močno, da si že ob pogledu na slike prepričan, da gre za hudo pomembno knjigo. Peter Škerl je za ilustracije v knjigi Močvirniki prejel nagrado Hinka Smrekarja 2012.

Vabimo vas na druženje z Močvirniki 17.04.13 ob 18:00 v Knjigarni na Wolfovi v Ljubljani.
Pogovor s pisateljico Barbaro Simoniti ter ilustratorjem Petrom Škerlom bo vodila Carmen L. Oven.

Hlapci, heroji, ljudje – ponovni razmislek

Slovenski center PEN Vas vljudno vabi na debatni večer z naslovom

HLAPCI, HEROJI, LJUDJE – PONOVNI RAZMISLEK

Pirjevčeva razprava Hlapci, heroji, ljudje je izšla l. 1968, v času, ko je bila Slovenija še na videz neločljivi del SFRJ. V razpravi Pirjevec analiziral svet Cankarjevih del in zmožnost oziroma nezmožnost njegovih junakov, ki so izgorevali v želji po akciji in se vedno znova umikali v zasebnost, odhajali na Goličavo ali v Blatni dol. Seveda razprava, podobno kot drugi Pirjevčevi spisi govori tudi o slovenstvu in Slovencih kot blokiranem gibanju, ki živi z vizijo enakovrednega naroda med drugimi evropskimi narodi, a je ni zmožno udejanjiti.

Danes Slovenci imamo državo in bili smo relativno kmalu sprejeti v domnevno elitni klub evropskih držav, v EU. A že nekaj let nas pesti globoka in vseobsežna kriza, ki načenja našo samozavest, nam zastavlja vprašanja o zmožnosti biti res enakovredni in suvereni subjekt med narodi Evrope in sveta in hkrati, kot se zdi, že razjeda substanco. Država, ki je nastala iz duha in po dolgotrajnem prizadevanju kulture, kulturi, izobraževanju, znanosti spodmika tla pod nogami in se podreja diktatu multinacionalnega kapitala. In vprašanje o Slovencih, hlapcih, herojih, ljudeh se  ponovno zastavlja z vso ostrino.

Pogovora o tej temi se bodo udeležili: Vesna Vuk Godina, Boris A. Novak in Dean Komel. Pogovor bo vodil Tone Peršak.  

Večer bo v četrtek, 28. marca 2013 ob 18. uri v dvorani DSP na Tomšičevi 12 v Ljubljani.