Literarni kotiček
SARAJEVO

v knjižnici že dva tisoč let knjige načrti
v plamenih liste odnaša iz spomina veter
črke in strani zleplja kri v otrplih prstih

 

Veno Taufer: VUKVAR

I had an apparition of Vukovar and I took a walk for a few
    streets -
around the block - with my hands frozen - up to the tobacco shop
and on returning I thought so that's the way they used

A A  

44. Mednarodno srečanje pisateljev

Bled, 16. - 20. maj 2012


Bled

 

Teme okroglih miz:

1. Preobrazba - nove poti ali zaton zahodne racionalistične civilizacije?

2. Večna sodobnost

3. Deliti z drugim kot pot do miru



Vabilo: Pariz-Marakeš - blišč, oblast in mreže

Slovenski center PEN Vas vljudno vabi na mednarodni večer z naslovom Pariz-Marakeš: blišč, oblast in mreže, ki bo v sredo, 15. februarja 2012, ob 19. uri v dvorani DSP na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Z avtorjem se bo v pogovarjal dr. Miha Pintarič.


Maroški pisatelj Ali Amar bo na večeru predstavil svojo najnovejšo knjigo, spregovoril o njenem nastanku in o Maroku, ki je skrit očem navadnih obiskovalcev. Ali Amar je začetnik neodvisnega novinarstva v Maroku ter borec za svobodo izražanja. Njegov prvenec Mohamed VI. – veliki nesporazum, je v Franciji doživel izjemen uspeh, v Maroku pa je bil prepovedan. Od decembra 2011 živi in dela v Ljubljani v okviru projekta mest-zatočišč ICORN.

 



Vabilo na predstavitev prevoda zbornika IMAGINARNI »TUREK«

Urednik zbornika je profesor Božidar Jezernik, eden od soavtorjev pa je naš član profesor Miha Pintarič. Angleški izvirnik je izšel na začetku leta 2010 pri britanski založbi Cambridge Scholars Publishing, predstavitev slovenskega prevoda pa bo potekala v četrtek, 19. januarja 2012 ob 10h v prostorih DSP na Tomšičevi 12. Knjigo bosta predstavila profesor Božidar Jezernik in profesor Rajko Muršič.


Pričujoča knjiga si prizadeva predstaviti, kako so literatura, umetnost, zgodovinopisje in šola izoblikovali v zahodni Evropi, in še posebej, kako so na Slovenskem literati in zgodovinopisci oblikovali podobo »Turka« kot krvoločnega in surovega soseda, da so Slovenci mogli oblikovati predstavo o sebi kot pripadnikih in branikih zahodnoevropske kulture.
   
Podobo »Turka« so namreč uporabljali v različne namene, saj je bila usklajena s spreminjajočimi se evropskimi agendami; včasih je »Turek« predstavljal tistega, pred katerim je treba trepetati, drugič tistega, ki ga je treba spoštovati. Stoletja pa je igral vlogo Drugega, sovražnika, ki je bistven za oblikovanje verskih in narodnih identitet.

Ker je tak protislovni »Turek« za Evropo – za Slovence pa še prav posebej – ključna zgodovinska, in skorajda že mitična podoba Drugega, ga je treba prvega postaviti na svoje mesto.


Vljudno vabljeni.