fr
en
slo

NOVICE in aktualni dogodki

Seznanite se z novicami in dogodki, ki jih pripravljamo v Slovenskem centru P.E.N.

Razpis za sodelovanje srednješolcev na 47. mednarodnem srečanju na Bledu

Razpis za sodelovanje šolarjev na 47. mednarodnem srečanju na Bledu v okviru 2. Mednarodnega festivala literature za mir – Obrazi miru Slovenski center PEN, ki vsako leto skupaj z Odborom pisateljev za mir Mednarodnega PEN na Bledu organizira pisateljsko srečanje (letošnje bo že 47. po vrsti), je lani program obogatil s Festivalom literature za mir z naslovom Obrazi miru. V okviru tega festivala je povabil učence osnovnih šol k razmišljanju o vojni in miru. Odziv je bil velik in tudi ni ostal neopažen v Mednarodnem PEN. Zato se je Slovenski PEN odločil, da program razširi tudi na srednje šole in tako pristopi k šolskemu projektu Mednarodnega PEN.Za letošnjo temo smo si izbrali naslednje izhodišče:»Jaz na svetovnem spletuKo se vklopim v medmrežje, zaživim novo življenje. Lahko postanem junak(inja), lahko najdem prijatelje in nove ljubezni. A lahko naletim tudi na hudobne ljudi in name se usuje plaz žaljivk, groženj, izsiljevanj in zla, iz katerega ne vidim izhoda. Kje je meja med mojimi osebnimi pravicami in želji multinacionalk kot Facebook in Google po širitvi njihovih mrež in zaslužkov? Kako se lahko branim pred spletnim nasiljem? Me morajo zaščititi starši in učitelji? Kje sem jaz, posameznik v družbi na spletu danes?« Vašo šolo vabimo, da se aktivnostim pridružite, in sicer na naslednji način: Dijake v dveh kategorijah (A – prvi in drugi letnik in B – tretji in četrti letnik) spodbudite k pisanju eseja na gornjo temo in sicer ne daljšega od 3.000 znakov. Eseje naj dijaki pošljejo na naslov: Slovenski center PEN, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana najkasneje do 16. marca 2015. Prosimo, opozorite dijake, da na eseje jasno napišejo šolo, naslov šole, razred, ime in priimek. Prvim petim šolam, ki se bodo prijavile do 28. 2. 2015, lahko zagotovimo osebni obisk dveh članov Slovenskega PEN v mesecu marcu. Člana bosta v okviru dveh šolskih ur predstavila zgodovino in družbeni pomen združenja PEN. Tričlanska žirija, sestavljena iz članov Slovenskega PEN, bo eseje ocenila in izbrala iz vsake kategorije enega za nagrado. Nagrajena dijaka bomo povabili na 47. srečanje pisateljev na Bledu, kjer bosta prejela knjižni nagradi. Dogovarjamo se tudi, da bi nagrajencema omogočili obisk sedeža mednarodne zveze PEN v Londonu. Nagrajena prispevka bomo objavili na spletni strani http://www.penslovenia-zdruzenje.si. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na našem elektronskem naslovu zgoraj in po telefonu 030 321 710 (koordinatorka šolskega projekta Tanja Tuma).  Veselimo se sodelovanja z vami in vašimi dijaki, saj trdno verjamemo, da so branje in razmišljanje, še bolj pa ustvarjanje, temelj zgrajenih osebnosti, v kakršne želite izobraziti vaše varovance.
>> PRIKAŽI VEČ

Odprto pismo Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN

Spoštovani predsednik vlade, dr. Miro Cerar,z veliko zaskrbljenostjo ugotavljamo, da nastajajoča koalicijska politika že v svojih prvih prepoznavnih korakih slovensko kulturo v strokovnem in političnem smislu marginalizira. S tem pred očmi slovenske javnosti marginalizira tudi Vaše deklarirano načelo o izbiri strokovno kompetentnih kandidatov za politično izpostavljene funkcije. In s tem Vaši predsedniški integriteti grozi, da se utegne izkazati kot zlagana in nekredibilna.
>> PRIKAŽI VEČ

Govor predsednika Marjana Strojana na sprejemu na Brdu ob začetku 46. Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu

Spoštovani gospod minister, cenjeni gostje, dragi kolegi,   Prav kmalu, že čez nekaj let, ki resnično kar prehitro tečejo, bo srečanje pisateljev, ki se ga udeležujete, praznovalo pol stoletja svojega obstoja. Načrtovano in ustanovljeno je bilo z namenom, da v tem mirnem in prelepem kotičku naše domovine ponudi pisateljem priložnost za razgovor in zbližanje mimo in onstran političnih delitev, ideoloških plašnic in neprestanih groženj z uničenjem, ki so, resnične in navidezne, prihajale iz kolesij takratnih propagandnih mašinerij.   Svet, v katerem smo tedaj živeli kljub velikim besedam z obeh strani, ni obetal veliko. Ogrožene in kršene človeške pravice, teptano pravno varstvo državljanov, rasna nestrpnost, omejena svoboda veroizpovedi, cenzura in samocenzura tiska in medijev ter dnevno pokanje in rožljanje z orožjem na nevralgičnih točkah sveta so v veliki meri določali oblike sobivanja v Evropi in v svetu.   Skoraj petdeset let kasneje je na mestu vprašanje ali se zares želimo vrniti v tiste čase, k omenjenim oblikam sobivanja, k ciničnemu dogovarjanju med mogočnimi silami, v katerem so usode in mnenja majhnih in med seboj razdeljenih držav in narodov veljale toliko kot drobiž na ruleti – v svet pred Združeno Evropo? Ali naj se, navsezadnje, naša blejska srečanja, ponovno vrnejo k ustanovnemu cilju, k ponujanju oaze miru za pogovore med blokovsko razdeljenimi pisatelji?Mislim, da si tega nihče ne želi in da povratek na točko nič tudi ni več mogoč. Navadili smo se svobode, izmenjave izkušenj kreativnih praks, ki jim v globalnem svetu ni več mogoče natikati ideoloških plašnic. Politična, verska in rasna nestrpnost so enako kot zapovedovanje oblik in vsebin našega pisanja, kljub dejstvu, da se ponekod, podprte z vsakršno prisilo in kršenjem človekovih in državljanskih svoboščin še vedno prakticirajo, za nas postale enostavno nesprejemljive.Naše srečanje, spoštovani kolegi, je priložnost, da to še enkrat – in tokrat še bolj odločno – povemo in objavimo. Zdaj ni čas za ponovno uvajanje blokovske delitve v Evropi in drugod po svetu. Svet, v katerem je bil tak red mogoč je zgodovinsko izginil in v naših glavah živi samo še kot spomin. Železna zavesa se je dvignila, Berlinski zid je padel. Njegovo oživljanje v kakršnikoli obliki ponovne delitve sveta, za nas enostavno ne pride v poštev. To je treba jasno povedati.   Spoštovani gospod minister, tudi s pravkar omenjenimi mislimi smo se v PEN-u lotili načrtovanja letošnjega blejskega srečanja kot pisateljskega premisleka o veliki vojni, njenih človeških in kulturnih posledicah. Prva svetovna vojna je bila klasična imperialna vojna, njeno bojevanje pa izpopolnjeno s tehnološkimi inovacijami prejšnjega stoletja, ki je uveljavilo znanost kot vrhovni pogoj in kriterij vsakršnega človeškega napredka. Toda ta tragedija, prva, ki se je dogajala na področju od Murmanska do Nove Zelandije, je bila mogoča, ker je propagandna mašinerija vojskujočih se strani uspela razpihati agresivni nacionalizem, rasno in kulturno nestrpnost med narodi in jih pod prisilo omenjenih miselnih okopov poslati v strelske jarke. Potrebni so bili okopi v glavah ljudi, da so se uresničili okopi na bojiščih. Toda ta igra je v današnjem, kulturno drugače postuliranem in kultiviranem svetu, zaigrana in spregledana.   Spoštovani gospod minister, dovolite mi, da se vam ob koncu v imenu vseh, posebej pa še slovenskih pisateljev zahvalim za vse, kar ste v vaši odgovorni službi storili v dobro kulture pisanja, še zlasti za vaš prispevek k reševanju slovenske knjige v sosednji tržaški pokrajini. In, seveda, hvala za vaše nocojšnje gostoljubje.
>> PRIKAŽI VEČ

Pierre Lemaitre: Na svidenje tam zgoraj

Osrednji gost letošnjega Blejskega srečanja je lanskoletni Goncourtov nagrajenec Pierre Lemaitre. V četrtek, 8. maja ob 19. uri ste tako vabljeni v dvorano Panorama (hotel Toplice) na pogovor z avtorjem na temo romana Na svidenje zam zgoraj, ki mu je prinesel prestižno francosko literarno nagrado. Z avtorjem se bo pogovrajal dr. Edvard Kovač, večer pa bo sproti tolmačen v slovenski jezik.  Udeleženci prejmejo brezplačno »ogledni separat« z daljšim odlomkom  romana, s katerim 3 mesece uveljavljajo popust ob nakupu romana v knjigarnah založnika. Izide do francoskega državnega praznika 14. 7.   O avtorju Prejemnik prestižne francoske literarne nagrade Goncourt  za leto 2013 in hkrati tudi nagrade Francoske televizije, Pierre Lemaitre, se je rodil 1951 v Parizu. Že od mladosti se je navduševal nad francosko in ameriško književnostjo, zato ju je tudi študiral in kasneje tudi predaval. Ta svoj dolg obema književnostma rad priznava. Tako že ob svojih prvih romanov pove, da je zanj pisateljevanje vaja ob občudovanju že napisane literature, zato se zahvaljuje avtorjem, ob katerih se je učil in rasel ter jih tudi oblikoval za junake svojih romanov. V svojem vrhunskem romanu Nasvidenje tam zgoraj se prav tako pokloni pisateljem, kot so Emile Ajar, Stephen Cran, Victor Hugo in La Rochefaoucauld.   Danes je Lemaitre mednarodno znani pisatelj, saj ga prevajajo v trideset jezikov,  nase pa je opozoril že s svojim prvim romanom Skrbno opravilo (Travail soigné) l. 2006. Zanj je prejel nagrado, ki se podeljuje za literarni prvenec. Njegove knjige je kritika uvrščala med grozljivke, vendar jih je dosledno cenila. Smisel za dramaturške prizore je Lemaitre uveljavil tudi kot pisec filmskih scenarijev. Najbolj znana je predloga za film Alex, ki ga je napisal po svojem istoimenskem delu.   Letos pa preseneča Lemaitrov pisateljski obrat. Odločil se je za psihološko poglobljeni zgodovinski socialnokritični roman, ki pa je tudi ikonoklastičen. Lemaitre je že v svojih policijskih romanih iznenadil z zapleti in s paradoksi v svojih zgodbah. Tokrat pa preseneča bralce z življenjsko avanturo, ki razbija ustaljene podobe »Velike vojne«, kot Francozi imenujejo morijo prvega svetovnega spopada. Ocenjevalci pravijo, da gre bolj kakor za zgodovinski roman, tokrat pri Lemaitru za pustolovsko pripoved, v kateri glavni junak razbija uveljavljene socialne norme svojega okolja. Bernard Pivot, ki je bil član Goncourtove žirije, se nad Lemaitrom navdušuje, ker piše slikovito, kot da bi se pred bralcem odvijal film: »Piše hkrati počasi in hitro, ker si vzame čas, da opiše kretnjo ali dogodek s silovitimi besedami.« (E. K.)        
>> PRIKAŽI VEČ

Bled pred Bledom - Večer z Andreom Molesinijem

Slovenski center PEN Vas vljudno vabi na mednarodni večer  Andrea Molesini - Srečanje z avtorjem ob obisku v Sloveniji in predstavitev slovenskega prevoda njegovega dela  Niso vsi pankrti z Dunaja    Na letošnji večer v "Bled pred Bledom", ki uvaja 46. Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu, smo povabili večkrat nagrajenega italijanskega pisatelja, pesnika in prevajalca Andrea Molesinija. Avtor bo v torek, 6. maja 2014, ob 18. uri v knjigarni Konzorcij v Ljubljani predstavil svoj roman Niso vsi pankrti z Dunaja. Pogovor, ki bo potekal v slovenskem in italijanskem jeziku, bo povezovala dr. Bogomila Kravos. Dogodek prirejamo skupaj z Mladinsko knjigo in Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji. Za prevod bo poskrbljeno.  Pridite in povabite še koga!    
>> PRIKAŽI VEČ

Proti zakonskim sankcijam zaradi izražanja kritike

  Dr. Boris A. Novak, častni podpredsednik Mednarodnega združenja pisateljev PEN, je Slovenskemu Centru PEN poslal protestni pismi, ki se nanašata na pričanje pisatelja Toneta Partljiča pred Preiskovalno komisijo DZ za ekstremizem v Sloveniji in na kazensko preganjanje vstajnikov in kritikov protikorupcijske komisije. Njuna vsebina je javnosti znana, povzeli so ju v aganciji STA, v časopisih Delo in Dnevnik, v Mladini itd. Prvo pismo protestira zoper 'absurdno zaslišanje pisatelja' pred komisijo DZ, ki naj bi obravnavala pojave nasilniškega ekstremizma, drugo pa vsebuje protest proti kazenskemu pregonu mariborskih vstajnikov, ki niso bili udeleženi v nasilnih dejanjih in zoper kazenski pregon kritikov Protikorupcijske komisije, ki ga je zaradi domnevne razžalitve na pobudo tožilstva sprožilo ljubljansko Okrožno sodišče zoper dr. Franceta Cukjatija, dr. Vaska Simonitija, dr. Ivana Štuheca in  mag. Bernarda Brščiča. UO SCPEN podpira mnenje podpredsednika PEN, da je za prihodnost demokracije nevarno omejevati javne polemike in kritike državnih ustanov z grožnjami zakonskih sankcij in se strinja z mnenjem, da je izpostavljenost državnih institucij različnim ocenam ter občasno tudi strastnim političnim konfliktom pojav, ki je značilen za odprto, demokratično družbo. UO SC PEN podpira poziv slovenskemu pravosodju, da ustavi oba pregona in poziv slovenskemu parlamentu, da zakonodajo spremeni v smer zaščite legitimne kritike. Upravni odbor SC PEN meni, da gre za pomembna dokumenta PEN-a, zato ju je 28. 3. 2014 sklenil  z avtorjevim dovoljenjem poslati predsedniku Državnega zbora Janku Vebru in pravosodnemu ministru dr. Senku Pličaniču ter o tem obvestiti javnost..
>> PRIKAŽI VEČ

Ne! - onemogočanju dostopov do spletnega družbenega komuniciranja.

Izjava SLOVENSKEGA CENTRA PEN o onemogočanju dostopov do spletnega družbenega komuniciranja. Slovenski Center PEN se pridružuje številnim uglednim pisateljem in pisateljicam, Mednarodnemu PENu in drugim organizacijam in posameznikom pri obsodbi ravnanja vlade premierja gospoda Recepa Erdogana, ki je s ponesrečeno prepovedjo tviterja in uveljavljenimi ukrepi onemogočanja dostopov do spletnega družbenega komuniciranja grobo kršila pravice državljanov do svobode govora, izražanja mnenj in informiranja s pomočjo aplikacij na svetovnem spletu. Pisatelji zbrani v Slovenskem Centru PEN ocenjujemo takšno početje turških oblasti za popolnoma nesprejemljivo in izražamo globoko zaskrbljenost za stanja človeških pravic v tej veliki in kulturno pomembni državi. Obenem prosimo naše Ministrstvo za zunanje zadeve, da se pri turških oblasteh zavzame za spoštovanje kršenih pravic.   Marjan Strojan, predsednik Slovenskega Centra PEN
>> PRIKAŽI VEČ

Protest zoper zaslišanje pisatelja Toneta Partljiča

Ogorčeno protestiram zoper zaslišanje pisateljskega kolega in nekdanjega predsednika Društva slovenskih pisateljev Toneta Partljiča pred preiskovalno komisijo slovenskega parlamenta za oceno delovanja ekstremističnih skupin.  Povezovanje Partljičeve legitimne podpore državljanskim protestom z delovanjem ekstremističnih skupin je absurdno in nesprejemljivo.  Gre za poskus inkriminiranja kolega, ki ima velike zasluge za demokratizacijo slovenske družbe. Tovrstno ravnanje slovenskega parlamenta pomeni zlorabo prava ter klofuto dostojanstvu uglednega pisatelja in celotnega slovenskega pisateljskega zbora. Kje so bili ti poslanci in poslanke takrat, ko smo se pisatelji borili za to, da lahko zdaj oni sedijo v parlamentu, vlečejo ekstremno visoke plače in z ekstremno aroganco zaslišujejo našega kolega?   Prof. dr. Boris A. Novak, podpredsednik Mednarodnega PEN-a
>> PRIKAŽI VEČ

Protest zoper kazensko preganjanje mariborskih »vstajnikov« in kritikov protikorupcijske komisije

V imenu svobode izražanja, ki je in mora ostati temelj demokratične družbe, protestiram zoper kazensko preganjanje skupine udeležencev mariborske »vstaje« pred dobrim letom dni. Vse kaže, da večina inkriminiranih posameznikov ni bila udeležena pri nasilnih dejanjih. Zastavlja se vprašanje, zakaj organi pregona ne izsledijo in kaznujejo resničnih, vojaško organiziranih izgrednikov na prvem množičnem protestu v Ljubljani, izkazujejo pa tako ihto pri zastraševanju miroljubnih protestnikov, ki so zgolj uveljavljali z ustavo zagotovljeno pravico do izražanja kritičnega mnenja. V ta kontekst sodi tudi sramotno in absurdno zaslišanje pisatelja Toneta Partljiča pred parlamentarno komisijo za oceno delovanja ekstremističnih skupin. Enako protestiram zoper kazenski pregon, ki ga je na pobudo tožilstva sprožilo ljubljansko okrožno sodišče zoper dr. Vaska Simonitija, zgodovinarja in nekdanjega ministra za kulturo, dr. Franceta Cukjatija, nekdanjega predsednika slovenskega parlamenta, dr. Ivana Štuheca, moralnega teologa, in mag. Bernarda Brščiča, ekonomista, zaradi domnevne razžalitve Protikorupcijske komisije. Čeprav se podpisani ne strinjam ne z vsebino ne s tonom njihove kritike, sem prepričan, da je ta kazenski pregon neprimeren in nesprejemljiv. Za prihodnost demokracije je nevarno omejevati javne polemike in kritike državnih ustanov z grožnjami zakonskih sankcij. Protikorupcijska komisija si avtoritete ne more graditi s kaznovanjem kritikov, ampak zgolj z delom in dosežki. Da je dejavnost te komisije zaradi občutljivosti izpostavljena radikalno različnim ocenam ter občasno tudi strastnim političnim konfliktom, je fenomen, značilen za odprto, demokratično družbo. Tovrstno konfliktnost bi morali znati zdržati in z njo živeti.  Zato pozivam slovensko pravosodje, da ustavi oba pregona, slovenski parlament pa, da zakonodajo spremeni v smer zaščite legitimne kritike.  Obenem pozivam intelektualce vseh nazorskih opredelitev in profilov, naj se angažirajo za obrambo odprtega javnega prostora diskusij in polemik ter da branijo svobodo izražanja ne le svojih somišljenikov, temveč tudi svojih idejnih nasprotnikov. Tako in le tako bomo zmogli pokukati izza lastnih političnih okopov in se napotiti k obzorju naše skupne prihodnosti.  Naj mi bo dovoljeno kot sklepno sporočilo citirati lastna verza iz pesmi »Od/ločitve«: »Med dvema besedama izberi tišjo.«   dr. Boris A. Novak, pesnik,  podpredsednik Mednarodnega PEN-a   Ljubljana, 25. 3. 2014  
>> PRIKAŽI VEČ

Ne! - zaprtju slovenske knjigarne v Trstu

Spoštovana gospa mag. Alenka Bratušek, predsednica Vlade RS, Spoštovani gospod dr. Uroš Grilc, minister za kulturo, Spoštovani gospod Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu   Ustava Republike Slovenije v 5. členu zagotavlja, da slovenska država »Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah… Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.«    Spoštovana gospa predsednica, spoštovana gospoda ministra, zagotovilo obstanka in razvoja slovenske manjšine v Italiji in ohranitev ter utrditev identitete Slovencev zunaj meja Slovenije ob procesih, ki so del globalizacije, je v prvi vrsti kulturno in jezikovno vprašanje, tako v Trstu kot kjerkoli zunaj Slovenije. Zato vas pozivamo, da se pridružite našemu stališču:   Ne! - zaprtju slovenske knjigarne v Trstu in  ne! – siromašenju pretoka kulturnih dobrin med Slovenijo in Slovenci onkraj njenih meja.    Slovenska knjigarna v Trstu utegne biti zaprta na osnovi gole ekonomske računice, kar bi bilo nedopustno, saj je Trst bil in še je tudi slovensko mesto. Pisatelji in pesniki, zbrani v slovenskem centru PEN in Društvu slovenskih pisateljev, opozarjamo, da je knjigarna nenadomestljiv člen, ki omogoča dostop do slovenskih kulturnih dobrin, utemeljenih v slovenskem jeziku, in da je slovenski narod obstal in slovenska država nastala predvsem na osnovi volje in vizije slovenske kulture, ki sta postali volja in vizija vsega ljudstva. Slovenska knjigarna v Trstu je ob Stalnem slovenskem gledališču in še nekaterih drugih ustanovah v Trstu in širšem zaledju Trsta in Gorice ena ključnih  ustanov, ki ohranjajo kulturno in s tem nacionalno identiteto manjšine in naravno vez manjšine s prostorom in ustvarjalnostjo matice, sosedom druge narodnosti pa nudi stik s slovenskim prostorom in slovensko kulturo.   Slovenski pisatelji smo proti ukinitvi Tržaške knjigarne; še več, smo za razširitev njene dejavnosti v središče za promocijo slovenskih kulturnih in naravnih dobrin. To nam nalagata nacionalni interes in ideal evropske povezanosti. Slovenska država ne more in ne sme dopustiti, da bi slovenska knjigarna v Trstu prenehala poslovati, ali da bi se to zgodilo kateri drugi slovenski kulturni ustanovi zunaj Slovenije. To bi bilo tudi v popolnem neskladju z duhom združene Evrope oziroma »Evrope brez meja«, o kakršni prav v teh dneh ponovno veliko govorimo. Vlada RS je za to neposredno odgovorna. Zato, gospa predsednica in gospoda ministra, vas pozivamo, da ne pozabite na vašo odgovornost in dolžnost in čim prej sprejmete ustrezne odločitve!    Za Slovenski center PEN Za Društvo slovenskih pisateljev  Predsednik Marjan Strojan        Predsednik Veno Taufer
>> PRIKAŽI VEČ

Poročilo delovanja v letu 2013

V letu 2013 smo dejavnosti izvajali v skladu s programsko perspektivo JAK-a 2013-2015, pri čemer smo bili dejavni na področju literarnih prireditev z Blejskim srečanjem in debatnimi večeri ter ciklusom dogodkov, ki jih je prijavil novoustanovljeni odbor pisateljic MIRA.  V okviru Mednarodnega sodelovanja v slovenskem prostoru smo gostili kar nekaj zanimivih gostov, osrednji dogodek naših članov v tujini pa je bil svetovni kongres PEN-a v Reykjaviku, kjer so člani nastopili tudi v okviru spremljevalnega programa osrednjega islandskega literarnega festivala. Celotno poročilo si preberite tukaj.
>> PRIKAŽI VEČ

Večer z nominiranci in nagrajenko za Rožančevo nagrado 2012

Ob krizi zahodne filozofske misli se vedno bolj uveljavlja prepričanje nemškega filozofa  Martina Heideggra, da so vse velike ideje najprej razkrite v literaturi. Zato esej ne  pomeni več samo prve stopnje razmišljanja, ki še ni znanstveno in tudi ne docela  filozofsko, ampak gre za izjemen poizkus, kako se vrnti k literarnemu izrazu in povedati  tisto, pred čemer znanost onemi ali tudi filozofija utihne. Kako so lanski nominiranci  za Rožančevo nagrado uspeli spregovori o umetnosti, življenju in mišljenju, bo skušala  razgrniti okrogla miza, ki jo bo vodil filozof in esejist dr. Edvard Kovač. Na njej pa  bodo so sodelovali: Jože Muhovič, Milan Dekleva in nagrajenka Meta Kušar. Okroglo mizo prirejamo v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana. Potekala bo v sredo, 5. marca 2014, ob 18. uri v dvorani knjižnice Otona Župančiča (3. nadstropje, vhod iz podhoda med Gosposvetsko in Slovensko cesto). Lepo vabljeni!  
>> PRIKAŽI VEČ

Ukrajina: Javni poziv Odbora Mednarodnega PEN-a Pisatelji za mir in Slovenskega PEN-a

Odbor Mednarodnega PEN-a Pisatelji za mir z veliko zaskrbljenostjo spremlja politično krizo, razplamtevanje političnih strasti, nestrpnosti in nasilja ter razkroj celovitosti in suverenosti Ukrajine.    Odbor Pisatelji za mir poziva vse ukrajinske pisatelje in druge ljudi duha v Ukrajini, naj storijo vse, kar je mogoče, za uveljavitev načel demokratičnega dialoga o razmerah v Ukrajini in o prihodnosti Ukrajine.    Odbor poziva novo vlado Ukrajine, vodstva političnih strank in drugih interesnih skupin, vrhovno Rado Ukrajine ter vse odgovorne politične in mnenjske voditelje, naj storijo vse, kar je mogoče, za pomiritev ljudi, za spoštovanje svobode govora in mišljenja in predvsem za strpen dialog med vsemi političnimi skupinami v Ukrajini. Pri tem pozivamo ukrajinsko Rado, da še posebej izpostavi jezikovne pravice rusko in drugače govorečih državljanov Ukrajine ter zagotovi državotvorni pomen vseh etničnih manjšin v republiki Ukrajini.   Odbor poziva vse odgovorne predstavnike oblasti držav in zvez držav v Evropi in še posebej v Ruski federaciji, naj se ne vmešavajo v konflikte in opredeljujejo za to, za drugo ali tretjo stran v konfliktu in predvsem, naj ne poskušajo izkoristiti razmer v Ukrajini v domnevno svojo korist. Pri tem odločno zahtevamo, da se pri vzpostavljanju dialoga vse strani odrečejo kakršnemu koli vojaškemu nasilju in posegu. Pozivamo jih, naj spoštujejo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, pravico Ukrajincev, da sami odločajo o svoji prihodnosti in naj spoštujejo svobodo izražanja vseh ljudi tako v Ukrajini kakor tudi v lastnih državah!   Za Odbor Pisatelji za mir    Tone Peršakpredsednik Odbora pisatelji za mir   in    Marjan Strojanpredsednik Slovenskega PEN
>> PRIKAŽI VEČ

Obrazi miru - natečaj za osnovnošolce

Razpis za sodelovanje šolarjev na 46. mednarodnem srečanju na Bledu v okviru 1. Mednarodnega festivala literature za mir – Obrazi miru Spoštovani učitelji, učiteljice in učenci na osnovnih šolah v Sloveniji in v zamejstvu,  Slovenski center PEN bo na letošnjem mednarodnem srečanju na Bledu posvetil posebno pozornost stoti obletnici prve svetovne vojne. Gostje iz tujine in domači gostje bojo štiri dni razpravljali o vojni in miru, o strahu in pogumu, o upanju in brezupu. Člani tega pomembnega pisateljskega društva (kratica PEN pomeni: poets, essayist and novelists - pisatelji, esejisti in pesniki) smo se odločili, da damo tudi najmlajšim piscem priložnost, da izrazijo svoje mnenje glede teh tem,  ki se tičejo prav vsakogar na svetu. Razpisujemo natečaj, ki se ga lahko udeležijo šolarji vseh osnovnih šol na Slovenskem in po svetu, ki pišejo v slovenskem jeziku.  Prozni prispevki ali prispevki v verzih naj ne bi presegali 1500 znakov (s presledki). Priznanja, knjižno nagrado in nastop v času blejskega srečanja na literarnem večeru na Bledu (s prevodom v angleščino ali francoščino) bo prejel en avtor ali avtorica iz četrtega ali petega razreda, en avtor ali avtorica iz šestega ali sedmega in en avtor oz. avtorica iz osmega ali devetega razreda osnovne šole.  Komisija bo zbirala prispevke za natečaj do 15. marca 2014. Odločitev bo objavljena na spletnih straneh slovenskega PEN centra najkasneje 1. maja 2014. Tu bodo tudi objavljeni nagrajeni izbrani prispevki v slovenščini in prevodu.  Z veseljem in zanimanjem pričakujemo vaš odziv!    Komisija za izbor najboljših prispevkov za natečaj Barbara Simoniti, Marko Kravos in Ifigenija Simonović   Veselimo se sodelovanja in Vas lepo pozdravljamo! Slovenski PEN   Prispevke lahko pošljete na elektronski naslov: slopen@guest.arnes.si
>> PRIKAŽI VEČ

Pogovor z etiopskim novinarjem Girmo T. Fantaye

Slovenska prestolnica bo v letih 2014 in 2015 v okviru projekta Ljubljana – mesto zatočišče, ki ga koordinira Slovenski center PEN, gostila etiopskega novinarja, pesnika in pisatelja Girmo T. Fantaye. Ta že od leta 2004 piše članke za številne spletne publikacije, nekateri pa so bili objavljeni tudi v več časopisih in revijah, med drugim v New York Timesu. Leta 2007 je z nekaj sodelavci ustanovil časopis Addis Neger, a so bili ves čas obstoja tega časopisa njegov urednik ter sodelujoči novinarji izpostavljeni opozorilom in grožnjam etiopskih državnih obveščevalnih služb, zato Girmo T. Fantaye že od leta 2010 živi v azilu. O avtorjevi izkušnji (ne)svobode v njegovi domovini in drugod ter o njegovem delu in ustvarjanju nasploh se bo z njim pogovarjala pisateljica in novinarka Gabriela Babnik.Vabljeni v Trubarjevo hišo literature v petek, 28.02.2014, ob 18.00.  
>> PRIKAŽI VEČ