FB ICORN
Literarni kotiček
Obrazi miru

Ob 50. obletnici Blejskih srečanj smo izdali izbor pesmi članov svetovnih centrov PEN, ki se redno udeležujejo naših srečanj. Knjižica je čudovit pogled nazaj in popotnica za naprej.

Drugačnost bogati

DRUGAČNOST BOGATI: GLOBINE MORJA

Globina drugačnosti je neskončna. Če bi jo poskušali oceniti, je tako, kakor če bi hoteli prešteti in primerjati vse kapljice vode v morju. Nemogoče. In prav kapljice lahko kljub svoji raznolikosti in zaradi trdne povezanosti tvorijo morja in oceane.

Sovražni govor je vojna napoved

SOVRAŽNI GOVOR JE VOJNA NAPOVED

 

 

Če bi se že v uvodu dotaknila starega slovenskega pregovora Beseda ni konj, bi kaj hitro razbila pomen in realnost tega pregovora. Besede lahko strejo močen oklep in razbijejo še tako trdno grajen zid posameznikove  samopodobe. Povzročijo lahko boleče rane, po katerih je zdravljenje še zahtevnejše. Pogosto se zarijejo v našo notranjost in tam ostanejo za veliko časa, do takrat ko smo pač pripravljeni iti naprej. Velikokrat se pretvarjamo, da ne bolijo, vendar imajo besede moč, predvsem zato, ker jim slepo verjamemo ali pa se bojimo, da jim bodo verjeli drugi.

Drugačnost bogati

Drugačnost bogati

 

Drugačnost je del našega vsakdana in del vsakega od nas. Čeprav to pogosto želimo prikriti, da bi zadovoljili našo potrebo po pripadnosti, smo drugačni čisto vsi. Večino svojega življenja mislim, da je drugačnost slaba in manjvredna. Hvala, zloglasni mediji!

 
Sovražni govor je vojna napoved

Sovražni govor je vojna napoved

 

Tišina. Nemočno vstanem, da ne bom drugačna, da ne bom izstopala, da ne bom predrzna.

 

»Jutro!« vpeljano prečesa razred učitelj zgodovine. Razvaljenih obrazov za klopmi ne spregleda. »Druga svetovna vojna!« še enkrat, tokrat z dvakratno mero entuziazma, maha pred tablo, a še vseeno premalo zanimivo, da bi me pritegnil.

 

Skoraj neopazno pogledam skozi okno. V daljavi takoj opazim nevihto. Čudno – ko pa je še včeraj pripekalo sonce.

 
SARAJEVO

v knjižnici že dva tisoč let knjige načrti
v plamenih liste odnaša iz spomina veter
črke in strani zleplja kri v otrplih prstih

 

Veno Taufer: VUKVAR

I had an apparition of Vukovar and I took a walk for a few
    streets -
around the block - with my hands frozen - up to the tobacco shop
and on returning I thought so that's the way they used

Napovednik
Ni vpisanih dogodkov!
A A  

Okrogla miza v Celju 23. 5. 2017

Sodelujoči:

Robert Simonišek

Sameer Sayegh

Ifigenija Simonović

Kristian Koželj


Tema:

Predstavitev dela Slovenskega centra PEN in Mednarodnega PEN, predstavitev projekta »festival miru«. Razprava je tekla o vlogi pisatelja pri promociji svobode govora in miru. Govorili smo tudi o pisanju esejev, ki spodbujajo k razmišljanju in korajži, da posameznik izrazi svoje mnenje na globlji način. Esej se ne sprevrže v sovražni govor, ker, če pisec dovolj globoko razmisli, nujno izpodbija svoje lastne sovražne predpostavke.

 

Publika je bila mlada, saj je ta lokal nekaj podobnega kot ljubljanska Metelkova.

 

 

Ifigenija Simonović



Prevajanje med lokalnim in globalnim

Med 8. in 11. majem 2017 je potekalo letno mednarodno srečanje pisateljev v Skopju v okviru Makedonskega PEN centra. Tema letošnjega srečanja je bila Prevajanje med globalnim in lokalnim. Udeležila sem se je kot predstavnica Slovenskega PEN Centra. 


Bila sem zelo lepo sprejeta. Letos se iz finančnih razlogov ni mogel nihče iz Makedonije udeležiti blejskega srečanja, zato je bil moj obisk toliko bolj potreben. Srečanje je bilo dragoceno zaradi svežega stika s PEN centri v Vzhodni Evropi. Vse sem povabila na Bled. Na žalost jim nisem mogla obljubiti več kot osnovno  gostoljubje. 

 

Predpostavka teme srečanja je bila, da prevajanje omogoča sporazumevanje in posreduje misli in občutja pripadnikom različnih narodov in kultur.  Na simpoziju so bili gostje iz Albanije, Bolgarije, Romunije, Srbije in Slovenije. Srbski pisatelj Saša Stojanović je spregovoril o delikatnosti prevajanja obscenih epizod v prozi. Njegov "vojni roman" VAR, ki se nanaša na zadnjo vojno v Jugoslaviji, bil je srbski vojak v jugoslovanski  vojski, je mednarodna uspešnica. Takega jezika, jezika razjarjenega mladeniča-vojaka današnjega časa ni v besednem zakladu evropskih jezikov, ki vojne v tem tisočletju niso doživeli, zato česa takega tudi ne opisujejo. Pogovor je tekel o tem, kako mora prevajalec poznati kulturo naroda, čigar jezik prevaja, in celo zgodbo pisatelja, ki ga prevaja.  ne gre le za jezikovno razsežnost, temveč tudi za duhovno plat literature.

Boyko Lambovski, predsednik Bolgarskega PEN centra, je govoril o pomembni vlogi revije, ki jo izdaja njihov PEN, saj prinaša literaturo sveta, hkrati pa daje prevajalcem eno od redkih priložnosti za objavo v Bulgariji. Tudi Makedonski PEN ima svojo revijo, a izhaja največ enkrat na leto: Macedonian PEN Review.  Zadnja iz leta 2015 vsebuje 9 proznih del makedonskih avtorjev, prevedenih v angleščino.

Rada Shar iz Bolgarije je izpostavila pomembno tezo, da se dogaja nove vrste diskriminacija med jeziki.  Manjši jeziki dobivajo predznake, ki jih ločujejo od jezikov, ki naj bi bili enakovredni. Majhni jeziki, manj pomembni jeziki, literatura manjših narodov...  Dogaja se, da se ob pisanju o jezikih manjše jezike preprosto izpušča iz konteksta in se tako pospešuje njihovo odrivanje na rob. To je v nasprotju s stališči PEN. Na to je vezana posebna deklaracija, ki smo jo prisotni podpisali, dana pa bo v razpravo na kongresu mednarodnega PEN v Ukrajini.

Jaz sem poudarila, da je treba prevajati slovensko literaturo in literaturo majhnih narodov predvsem zato, da nas bojo lahko proučevali izseljenci po svetu. Mladi, ki so slovenskega rodu, ne govorijo več slovensko, jih pa zanima literatura iz Slovenije. Dobro bi bilo imeti knjižnico prevedene slovenske literature.

Zadnji dan srečanja smo bili vsi povabljeni na Ohrid. Prelepo mesto, polno zgodovinskih biserov, a v zatonu. Vožnja do tja je razkrila stanje makedonskega podeželja - ljudje zapuščajo zemljo, se množično izseljujejo. Ogled Skopja pa je pokazal vpliv politike na urbano življenje. Izginile so stare četrti, namesto njih pa so se pojavili romantično-klasicistični-novodobni strojno izklesani brezdušni spomeniki, ki podpihujejo nacionalizem namesto nacionalnega ponosa.

 

 

Ifigenija Simonović,