fr
en
slo

Apel članicam in članom Mednarodnega Centra PEN

Apel članicam in članom Mednarodnega Centra PEN ali le 0,01 odstotka

Sodobni čas pospešeno rojeva diktatorje in nove oblike fašizma. Slike razdejanega sveta so postale nova normalnost. Revščina, lakota in vojne kruta usoda večine in nadležna vsakdanjost bogatih, peščica najbogatejših Zemljanov pa glavni izkoriščevalec sveta. Težnja po popolnem kaosu postaja vse očitnejša past, v katero veliki kapital, s katerim upravlja le 0,01 odstotka (!) ljudi, lovi svoje žrtve (vse druge).

 

 

Imperializem v belih rokavicah bohotno cveti, še se igra zemljo krast in ubijanje nedolžnih. V imenu visoke rasti najrazvitejših demokracij, v imenu še večje porabe in ropanja virov za bogate in najbogatejše, v imenu največjih izpustov toplogrednih plinov, v imenu še radikalnejših posegov v naravo, v imenu uničenja planeta. Vendar se podnebna kriza, ki ji ne moremo uiti, pa naj si nadenemo še tako velike plašnice, dotika vprašanja prihodnosti vsakega živega bitja in življenja nasploh. Zgodba je univerzalna, njen konec pa nepredvidljiv. Odvisen od ljudi, ki kljub temu, da jih je skoraj osem milijard, in kljub vsakodnevnemu izumiranju številnih rastlinskih in živalskih vrst še vedno zavzemajo le 0,01 odstotka vseh na Zemlji živečih vrst. Znanstveniki so črno prihodnost že »izračunali«. Pisateljice in pisatelji povsod po svetu sveta pa imamo glasove, ki bi morali takrat, ko gre za ohranitev življenja na Zemlji, ne več samo opozarjati, ampak zahtevati in kričati. Spremeniti se moramo v zagovornike ne le svobode govora in človekovih pravic, ampak življenja nasploh. Postati moramo zagovorniki planeta.

- Vsako živo bitje na Zemlji ima enako pravico do obstoja, do življenja in do trajanja!

- Noben človek nima pravice zavestno uničevati, pleniti in izkoriščati narave in njenih habitatov v imenu kopičenja dobička.

Že Blejski manifest mednarodnega odbora Pisatelji za mir je leta 2013 opozarjal na okoljsko krizo in čas je, da se dopolni tudi Temeljna listina Mednarodnega PEN, ki s tem ne bo ogrožena, ampak zgolj dopolnjena in posodobljena.

Pod obnebjem globalne katastrofe je udobja konec. Vsaj to bi nam moralo med zadnjo pandemijo postati jasno. Spoznati bi morali, da imajo mikroorganizmi veliko večjo preživetveno moč kakor človek. Zveni kot absurd, a morda gre zgolj za samozaščitno ravnanje narave in življenja, kot ga poznamo … na Zemlji.