IZJAVA SLOVENSKEGA PEN-a O NOVELI ZAKONA O PARLAMENTARNI PREISKAVI

»Edini namen, zaradi katerega se sme oblast upravičeno izvajati nad katerim koli članom civilizirane skupnosti proti njegovi volji, je preprečiti škodo drugim.« — John Stuart Mill, O svobodi

Državni zbor Republike Slovenije je 26. maja letos sprejel novelo Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPr). Ta zakon določa pogoje in postopek, po katerih Državni zbor RS odreja in izvaja parlamentarno preiskavo v zadevah javnega pomena. Parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena se opravi zato, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje o politični odgovornosti.

Uveljavitev novele zakona, katere namen je preprečiti dosedanje procesne blokade, je zadržana zaradi naknadnega zakonodajnega referenduma, ki noveli očita, da posega v jedro ravnovesja med učinkovitostjo ustavnega instrumenta parlamentarnega nadzora in procesnimi jamstvi ter varstvom človekovih pravic. Z drugimi besedami, gre za varovalke pred arbitrarnimi in politično motiviranimi preiskavami, ki bi lahko nedopustno posegale v neodvisnost sodstva, tožilstva ali v ustavno varovane pravice posameznikov.

Novela omenjenega zakona med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o preiskavi pred Ustavnim sodiščem RS, poleg tega se oži nabor tistih, ki lahko zahtevajo presojo ustavnosti pred začetkom parlamentarne preiskave. Torej se zmanjšuje dosedanja možnost, da Ustavno sodišče RS lahko oceni, ali je pri odrejeni parlamentarni preiskavi resnično izkazan javni interes ali pa gre zgolj za nadlegovanje kritikov oblasti in s tem za zlorabo pravosodnih pooblastil zoper skupino ali posameznike. Le-ti namreč ne bi imeli več pravnega sredstva, ki bi jim omogočilo, da se pred uvedbo parlamentarne preiskave obrnejo na to sodišče s pobudo o ugotovitvi javnega interesa, v imenu katerega bi se lahko posegalo v njihove človekove pravice, kot so pravica do osebnega dostojanstva in varnosti, pravica do zasebnosti in osebnostne pravice, varstvo tajnosti pisem in drugih občil ter varstvo osebnih podatkov.

Glede na to, da bi po noveli omenjenega zakona preiskovalna komisija, torej politiki v parlamentu, imeli takšna pooblastila kot pravosodni organi, obstaja resna nevarnost zlorabe v politične namene.

Predlagatelji bi se morali zavedati, da tak zakon lahko nekoč deluje tudi proti njim, saj izpodbija svobodo posameznika in osnovno načelo demokracije, delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in pravosodno. Že Montesquieu opozarja, da mora biti ureditev države takšna, da ena oblast omejuje drugo.

Slovenski center PEN, ki se v duhu Temeljne listine Mednarodnega PEN-a zavzema za svobodo ustvarjanja in svobodo posameznikov, ki se začne in konča s človekovimi pravicami, ne more pristati na zakone in prakse, ki zmanjšujejo ali predstavljajo nevarnost za omejevanje že doseženih ustavnih pravic v demokratični Republiki Sloveniji. Zato se pridružuje tistim, ki svarijo pred invazivnimi pooblastili parlamentarnih preiskav zoper državljane, ki jo prinaša sporna novela Zakona o parlamentarni preiskavi.

Veliki Brat te opazuje, je zapisal George Orwell. Danes tega stavka ne smemo razumeti le kot literarno opozorilo pred totalitarizmom. Svoboda posameznika se začne pri meji, ki je oblast ne sme prestopiti brez utemeljenega razloga, sorazmernega ukrepa in neodvisnega nadzora. Kajti dom ni prostor, v katerega sme država vstopiti samo zato, ker ima za to politično moč. Je prostor zasebnosti posameznika – in zato tudi prostor njegove svobode.

Moč PEN-a je moč besede, katere svoboda je brezčasna. Kakor je zapisal Vaclav Havel, besede lahko pretresajo celotno strukturo oblasti; besede so lahko močnejše od desetih vojaških divizij.

Vesna Mikolič, predsednica Slovenskega centra PEN
Upravni odbor Slovenskega centra PEN
Tanja Tuma, podpredsednica Upravnega odbora Mednarodnega PEN-a

Ljubljana, 30. 9. 2026