Mira 2026 je Tatjana Pregl Kobe

Podelitev nagrade mira 2026 je letos potekala v Cankarjevem domu, ki nam je na prošnjo ženskega odbora brezplačno odstopil dvorano Alme Karlin, prizorišče pa je dogodku v petek, 23. oktobra, tako dalo slovesnejši okvir.

Predvideno voditeljico Evo Longyka Marušič je zaradi bolniške odsotnosti nadomeščala radijska kolegica Sanja Rejc. Po nagovorih dr. Vesne Mikolič, predsednice Slovenskega centra PEN, in mag. Darinke Kozinc, predsednice ŽO SC PEN, je sledil videoposnetek govora dr. Nataše Pirc Musar, predsednice Republike Slovenije.

Po zanimivi glasbeni točki Ane Kravanja, glasbenice, ki nenehno raziskuje meje med glasbo in zvokom, sta sledila še nagovora obeh mir 2025, Marije Švajncer in Tanje Petrič.

Predsednica žirije Helena Kraljič je predstavila nominiranke Natašo Konc Lorenzutti, Katjo Mihurko, Tatjano Pregl Kobe, Suzano Tratnik in Katjo Zakrajšek ter jih povabila na oder. Voditeljica prireditve je vsaki postavila vprašanje, ki mu je sledila še interpretacija njihovega izbranega literarnega dela v izvedbi igralca Radoša Bolčine, prvaka SNG Nova Gorica. Po podelitvi listin in cvetja nominirankam je Ana Kravanja pripravila glasbeni predah.

Prejemnico mire 2026 je razglasila Helena Kraljič, ki je tudi prebrala utemeljitev žirije. Nagrajenka Tatjana Pregl Kobe je poleg denarne nagrade prejela tudi kip, donacijo kiparja Damjana Komela.

Sledil je nagovor nagrajenke, povabilo k druženju ob pogostitvi in glasbeni zaključek.

Mag. Darinka Kozinc

predsednica Mire, ženskega odbora SC PEN

 

***

Odlomek iz nagovora dr. Vesne Mikolič:

Ženska, ki javno piše, govori in misli s svojo glavo, ne posega le v javni prostor. Posega tudi v razmerja moči. Ko spregovori, zavzame prostor, ki ji ni bil vedno namenjen. Ko poimenuje zamolčano, postavi pod vprašaj tisto, kar bi nekateri najraje ohranili nedotaknjeno.

Literatura ni dolžna ugajati tistim, ki imajo moč. Ima pravico vznemirjati, razkrivati, dvomiti in zahtevati spremembe. Njena moč pa je v tem, da lahko tudi najostrejšo resnico izreče tako, da odpre prostor za mišljenje, namesto da ga zapre z žaljivko.

Zato so literarne ustvarjalke nujni, kritični in svobodni glas javnega prostora. S svojo umetnostjo nam kažejo, da je mogoče biti pogumen in hkrati odprt, odločen in hkrati spoštljiv. Da lahko nasprotujemo, ne da bi poniževali. In da lahko spreminjamo svet, ne da bi se odpovedali človečnosti.

 

Odlomek iz nagovora mag. Darinke Kozinc:

Prav je, da ob miri pomislimo tudi na vse tiste ženske, ki so ustvarjale in ki še ustvarjajo v vojnah, diktaturah, izgnanstvu in krizah. Prav zaradi njih ne smemo govoriti zgolj o pisateljicah. Govoriti moramo o afriški, azijski, latinskoameriški in evropski pisateljici, o pisateljici iz majhne države, iz manjšinskega okolja, iz družbe, v kateri je ženski glas še vedno utišan.

(...)

Prav zato je mira še kako pomembna, saj širi prostor, v katerem ženski glas ni le šepet, temveč postaja glasen in slišen odmev in k temu zlasti prispevajo nominiranke mire.

***

Avtor fotografij je Drago Metljak, ki se mu iskreno zahvaljujemo.