MNENJE V ZVEZI Z IZJAVAMI PREDSEDNIKA VLADE RS JANEZA JANŠE O PRIJATELJSTVU Z IZRAELOM IN S PREDSEDNIKOM VLADE IZRAELA, BENJAMINOM NETANJAHUJEM

Ljubljana, 5. avgusta 2026    

Slovenski in Mednarodni PEN že vrsto let opozarjata na pomen dialoga in književnosti, tudi v tako zapleteni vojni, kot je izraelska okupacija Gaze in nelegalno judovsko naseljevanje na Zahodnem bregu. Hkrati ko obsojamo izraelsko politiko, obsojamo tudi teroristične akcije in poboje Hamasovih pripadnikov nad Judi. A če se ozremo v zgodovino, Evropa nikoli ne bo mogla sprati s sebe holokavsta in grozote, ki so jih nacisti in njihovi kolaboranti izvajali nad Judi. Nobena toleranca do trenutne izraelske politike ne bo nikoli popravila pogromov, ki so jih bili Judi deležni na evropskih tleh. A potomci žrtev so se prelevili v storilce, ki ubijajo novinarje in pisatelje (od oktobra 2023 je bilo zabeleženih 232 načrtnih ubojev), načrtno napadajo civilno prebivalstvo in onemogočajo humanitarno pomoč Palestincem in Palestinkam, ki umirajo od lakote. Nadvse tragično je, da ciljajo otroke; po podatkih UNICEF-a so od oktobra 2023 izraelski vojaki in droni umorili 21.289 otrok, 44.500 so jih ranili.

Zato članice in člani Slovenskega centra PEN z veliko zaskrbljenostjo in z neodobravanjem  spremljamo javno poudarjanje predsednika vlade RS, da je Izrael prijateljska država in predsednik njene vlade, Benjamin Netanjahu, njegov osebni prijatelj, po čemer naj bi lahko sklepali, tudi prijatelj Slovenije in Slovencev. Ni mogoče spregledati, da Izrael že vrsto desetletij izvaja genocidno politiko iztrebljanja Palestincev, in da je izraelska vojska samo v zadnjem času v imenu maščevanja za poboj 1200 Izraelcev 7. oktobra 2023 pobila že več kot 70.000 Palestincev. Ter da izraelski nelegalni naseljenci s podporo izraelske vojske še vedno sistematično preganjajo in pobijajo Palestince na območju Zahodnega brega, ki naj bi v skladu z mednarodno sprejetimi odločitvami pripadal Palestincem in jim kradejo zemljišča, požigajo nasade …

Poudarjanje prijateljstva s predsednikom vlade Izraela, ki je, kot vemo, na mednarodnem sodišču obtožen vojnih zločinov in ki nima vstopa v večino držav na svetu, saj bi ga pristojni organi teh držav, tudi slovenski, bili dolžni aretirati, je nerazumljivo. Vsekakor meče zelo vprašljivo senco tudi na našo državo in skupnost njenih državljanov.

Člani Slovenskega centra PEN, trdno zavezani izročilu prizadevanja za mir in demokracijo ter spoštovanje mednarodnega reda in organov, zadolženih za varovanje vseh teh vrednot, smo prisiljeni izraziti svoje razočaranje in nestrinjanje ob takšnih opredelitvah predsednika vlade naše države, ki temelji na povsem drugačnem izročilu in vrednotah.

Tanja Tuma, predsednica Slovenskega PEN-a

Upravni odbor  Slovenskega PEN-a

OBVESTILO IN SPOROČILO JAVNOSTI

Izjavi bodo sledile spletne objave pričevanj pisateljev in pisateljic iz Gaze, ki so jih zbrali v Mednarodnem PEN-u – https://www.pen-international.org/gaza-collection in prevodi palestinskih pesnikov in pesnic, ki so jih objavili slovenski prevajalci in prevajalke. Književnost ne pozna meja in mora z lepoto kljubovati nasilju.

Pesem izraelske pesnice Tal Nitzán, ki jo je v slovenščino prevedel Boris A. Novak.

Tal Nitzán

OTROČIČKI

»M. se je tako hudo postaral,«

ti rečem v svojem srcu, iz navade,

medtem ko on strmi vame

in me ne vidi,

stoječ v dolgi vrsti

s fotografijami otrok,

in potem se spomnim,

da te ni več

in da ti je torej prihranjeno videti,

kako zelo se je dobri M. postaral

in kako lepi, in mrtvi,

so otroci.

*

Dolga dva dneva so ptiči kričali.

Tretjega dne so ljudje našli drobceno telesce.

Vsa živa bitja objokujejo

smrt mladičev.

 *

Kljubujoč opozorilu venomer čuječega notranjega očesa,

da bi proti jutru,

da bi proti jasi tisočev malih obrazov

kopičili barvo pepela.

 *

Zdaj bomo dvignili svoje roke,

smo mislili,

prav takrat ko smo jih pustili pasti.

 *

Nežno me varuje s svojo fotografijo

pred gnevom poldneva in sovraštva,

Kinan Adwan, poldrugo leto staro bitjece,

ki mi ga ni uspelo ohraniti živega

niti en sam dan.

 *

In na tej točki bi morali uglasiti konec          

in oditi,

a vsa moč, ki jo premorejo

ti otroci, ki so ubiti

in pobiti, je prav to –

da ti ukažejo, da ostaneš,

in osramotijo sleherno pesem.

iz angleščine prevedel Boris A. Novak

Opomba:

Kinan Adwan je palestinski otrok, ki je prišel na svet po dolgoletnih naporih staršev in intenzivni medicinski pomoči. Ta svet je zapustil 18. aprila 2025, pri starosti enega leta in osmih mesecev, zaradi bombardiranja šotorov, kjer so bivali begunci. Naslednjega dne je bil pokopan, skupaj z dvanajstimi drugimi žrtvami istega napada, otroki in ženskami, v bolnišnici Nasser v Khan Yunisu.

Tal Nitzán (r. 1961) je ena izmed vodilnih izraelskih pesnic, pomembna prevajalka in pogumna aktivistka za človekove pravice. Kot otrok diplomatske družine je preživela otroštvo in mladost v Latinski Ameriki, New Yorku in drugje. Med drugim je objavila pesniške zbirke  Domestica (2002), Običajen večer (2006), Café Soleil Bleu (2007), Prvi, ki bo pozabil (2009), Glej isti oblak dvakrat (2012) ter Na notranje dvorišče (2015). Je tudi avtorica dveh  romanov, zbirke kratkih zgodb in šestih knjig za otroke. Otroci sodijo tudi med temeljne teme njene poezije, v širokem razponu od igrive topline do tragične usode otrok v smrtonosnem  svetu. Njene pesmi so prevedene na številne jezike, v knjižni obliki pa objavljene v štirinajstih jezikih, med njimi v litovščini (2009), italijanščini (2010, 2013), francoščini (2011), španščini (2012), portugalščini (2013), angleščini (2014) in nemščini (2015). Prevaja iz več jezikov; objavila je več kot 80 knjig prevodov iz španščine. Za svojo poezijo in prevode je prejela več pomembnih nagrad, tudi mednarodnih. Tal Nitzán je intelektualka z visoko etiko, strastna borka za mir in človekove pravice; uredila in objavila je prelomno antologijo Z železnim peresom: hebrejska protestna poezija 1984-2004 (2005) zoper izraelsko okupacijo palestinskih ozemelj, ki je bila prevedena in objavljena tudi v ZDA, Franciji in Španiji. Tem humanističnim in demokratičnim idealom je aktivno zvesta tudi v sedanji, skrajno zaostreni situaciji, ko se neustrašno bori zoper nasilje izraelske vlade in vojske. Ta boleča tematika na pesniško močan in avtentičen način pronica tudi v njeno poezijo. Izbor njenih pesmi je objavljen l. 2024 v 10. številki revije Sodobnost, prav tako v prevodu B. A. Novaka.