Petnajst let v Sloveniji sistemsko ne ukrepamo proti zlorabljanju tuje delavne sile, ki jo k nam vabijo različna ministrstva

Objavljamo javno pismo Mete Kušar v branje, razmislek in ukrepanje. 

***

Bila sem trikrat v Indiji, res me je pretreslo, ko sem videvala družine, ki živijo v kartonasti škatli na cesti, a se zjutraj umivajo in ščetkajo zobe ob eni od javnih pip, ki jih je veliko, čeprav drugi pijejo samo ustekleničeno vodo. Večer sem preživela v božanskem hotelu, kakršnega Slovenija nima. V neštetih restavracijah sem jedla z domačini, z roko kot oni, in bilo je za pet zvezdic, ne za eno. Iz Indije imam same dobre in lepe izkušnje. Tisti, ki vedo, koliko duhovnih učiteljev je dala človeštvu v tisočletjih, se zavedajo, da je ta dežela srce sveta.

Danes me je sram, zelo sram, in se sprašujem, koga naj javno nagovorim, da bo rešil sramoto, ki se že petnajst let dogaja v moji državi. Naj nagovorim predsednico, žensko, nekoč predsednico slovenskega Rdečega križa, odvetnico, ki gotovo ve, kaj se v zadnjem času že mesece dogaja z indijskimi delavci na eni izmed kmetij, v Cerkljah na Gorenjskem, kjer delajo v nečloveških pogojih že dolgo časa, kakor so poročali vsi slovenski mediji? Naj nagovorim predsednico Državnega zbora, eklatantno zagovornico človekovih pravic ali dva voditelja Levice? »Predsednika«, ki je minister za delo in »predsednico«, ki je ministrica za kulturo, oba prepričana, da bosta po volitvah podvojila število poslancev v parlamentu?  Mediji nenehno poročajo, da lastnik kmetije pred kamero ne želi, za nacionalno televizijo je pojasnil le, da v tem trenutku glede inšpekcijskih postopkov pred pristojnim inšpektoratom za delo ni ugotovljena nobena kršitev. Ti delavci so po Konvenciji Sveta Evrope ranljive osebe in zato uživajo posebno varstvo, po katerem se zahteva takojšnje ukrepanje proti kršiteljem njihovih pravic. Verjetno ima takšno izkoriščanje ljudi, brez kakršnih koli možnosti, da se temu ognejo, že elemente protipravnega trgovanja z ljudmi.

Indijski delavci so na vročih poljih trpeli žejo, zdaj jih v tistih mizernih prebivališčih gotovo zebe. Če jim še vode ne da, kaj jim sploh da jesti? Spoštovana gospa Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije, spoštovana gospa predsednica Državnega zbora Republike Slovenije Urška Klakočar Zupančič, spoštovana gospa Tanja Fajon, ministrica za zunanje zadeve, spoštovani gospod Luka Mesec, minister za delo in spoštovana gospa Asta Vrečko, ministrica za kulturo, zagrabite tega kršitelja, vsak v imenu svoje službe in odgovornosti, ki jo nalaga, in ne dovolite več nikoli, ne njemu in ne drugim, izrabljati in poniževati tujih delavcev v moji državi Sloveniji.

Meta Kušar

Delo, 11. 10. 2025